Kompaktna avdio kaseta — najbolj uspešen avdio format 20. stoletja
Kompaktno kaseto je leta 1963 predstavil Philips kot enostaven nosilec za diktafone. V 70-ih letih je postala dominanten potrošniški format za glasbo (Walkman, kasetna deka v dnevni sobi, kaseta v avtu) in v 80-ih za domače snemanje. Trak je magnetni, širok 3,81 mm in se vrti s hitrostjo 4,76 cm/s. Kakovost je močno odvisna od tipa traku, kasetofona in obrabe glav.
Tipi traku — zakaj je važno
- Type I (Ferric oxide) — najpogostejši, namenjen splošni rabi. Standardna izbira za govor in pop glasbo.
- Type II (Chromium dioxide ali kobalt) — boljši frekvenčni odziv, manj šuma. Pogosto za glasbo. Kaseta ima izrez na zgornjem robu poleg običajnega.
- Type III (Ferrichrome) — redek, ni se prijel.
- Type IV (Metal) — najboljša kakovost, dva izreza na zgornjem robu. Veliko kasetofonov ga ne podpira.
Boljši kasetofoni so imeli stikalo za ročno izbiro tipa ali so ga zaznali samodejno prek izrezov. Pri Dolby B/C/HX-Pro je pomembno, da pri predvajanju vključite isti Dolby način, kot je bil uporabljen pri snemanju — sicer slišite "pre-zaznano" sliko zvoka (lažna ostrina ali zadušenost).
Kasetofon za digitalizacijo
Najpogostejša "tiha napaka" pri DIY digitalizaciji je uporaba prvega delujočega Walkmana. To deluje, vendar:
- Walkman / boombox je narejen za poslušanje, ne za zajem. Frekvenčni odziv je omejen, šum večji.
- Boljši rezultat dajo polnokrvni "tape decki" (Nakamichi BX-300, Sony TC-K series, Pioneer CT-F serije, Yamaha KX). Za zajem v zvočni vmesnik uporabite linijski izhod (cinch / RCA), ne slušalk.
- Glava potrebuje čiščenje (vatica s 99 % izopropanolom) in azimut mora biti pravilno nastavljen — sicer izgubite visoke frekvence in stereo postane mono.
- Penaste blazinice za pritisk traku na glavo se sušijo. Slabe blazinice pomenijo "podpljušč" zvok in pretirano poudarjene basse.
Signalna veriga in formati
Realna domača veriga:
- Kaseta → tape deck (line out RCA L+R) → zvočni vmesnik (Focusrite Scarlett, Behringer UMC, Audient iD4 ali podobno) → računalnik (Audacity, REAPER).
- Zajem v WAV PCM 24-bit / 96 kHz stereo. To je arhivski master.
- Po zajemu se naredi kopija v FLAC (manjše datoteke brez izgube) ali MP3 320 kbps (univerzalno).
1 ura kasete v WAV 24/96 stereo = ~2 GB. V FLAC ~700 MB. V MP3 320 kbps ~140 MB.
Pred-restavracija ali ne
Po zajemu se običajno naredi:
- De-hum — odstranjevanje 50 Hz brunca pri slabšem ozemljitvi.
- De-noise — odstranjevanje stalnega šuma traku (iZotope RX, Audacity Noise Reduction). Pazljivo, ker pri agresivnem nivoju "uniči" sibilante v glasu.
- De-click / de-pop — pri starih kasetah z mehanskimi okvarami.
- EQ in normalizacija — za enotno glasnost med kasetami.
Pri arhivih, ki bi se kasneje znova restavrirali z novejšimi orodji, je ključno: ohranite tudi neobdelan zajem. Restavracija pomeni izgubo informacij, ki jih kasnejši algoritem ne more več obnoviti.
Kaj je na slovenskih avdio kasetah
- Družinski glasovi — posnetki staršev, rojstnodnevni govori, otroški glasovi (90-a leta so polna teh).
- Intervjuji — novinarski, etnografski, raziskovalni posnetki.
- Glasbeni mixtape — Yugoton, Studio B, lokalne radijske oddaje.
- Domače snemanje skupin — vaje, koncerti, prve demo posnetke.
Kdaj prepustiti studiu
- Kasete iz 1970-ih, ki niso bile več kot 10 let predvajane — trak je krhek.
- Kasete z vidno plesnijo, lepljivim trakom, neenakomerno navito.
- Profesionalni mojstri ali studijski demo — kjer je vrednost posnetka višja od cene profesionalnega prenosa.
- Posnetki, ki bi jih radi predali v javni arhiv (npr. SLO arhiv RTV) z dokumentacijo.
Kam naprej
Praktični postopek je opisan v Avdio kaseta v MP3/WAV. Pri težavah s tihim ali pridušenim zvokom glejte Azimut glave. Za odstranjevanje šuma Odstranjevanje šuma. Pri magnetofonskih kolutih glejte Magnetofonski trak.