Real-time pomeni realen čas
VHS, Video8, Hi8, MiniDV in večina avdio kaset se predvajajo v realnem času. Ena ura posnetka potrebuje približno eno uro predvajanja, nato pa še čas za obdelavo, izvoz, preverjanje in kopiranje.
Zakaj ni dovolj samo pritisniti record
Po zajemu je treba preveriti, ali se slika ni prekinjala, ali zvok ni zdrsnil, ali je format pravilen in ali so datoteke uporabne na televiziji ali računalniku. Pri slabih kasetah lahko en posnetek zahteva več poskusov ali drugo napravo.
Kdaj traja dlje
Dlje traja pri plesnivih medijih, poškodovanih trakovih, formatih z neznanim standardom, več izhodnih formatih, dodatni montaži ali kadar je treba gradivo najprej popisati.
Razlaga brez žargona
Pri tej temi je pomembno ločiti fizični medij, napravo za predvajanje, signal oziroma podatke in končno datoteko.
Zato je dobro najprej ugotoviti, kaj imate, kaj želite dobiti na koncu in koliko tveganja je sprejemljivega. Pri družinskih ali arhivskih originalih je pogosto pomembnejša previdnost kot hitrost.
Kaj preveriti v praksi
Preden se lotite celotnega arhiva, naredite majhen preizkus in preverite rezultat na začetku, sredini in koncu posnetka oziroma nosilca. Tako hitro odkrijete težave, ki jih kratek pogled na prvo minuto ne pokaže.
- Ločite izvor, opremo, postopek in končni izvoz.
- Ne popravljajte z obdelavo tistega, kar je treba rešiti pri zajemu.
- Primerjajte rezultat na več napravah za predvajanje.
- Najpomembnejše gradivo obravnavajte bolj previdno kot testne posnetke.
Tipična odločitev
Običajno se odločate med hitro domačo rešitvijo in bolj nadzorovanim postopkom. Domača rešitev je smiselna, kadar je gradivo manj kritično, oprema deluje pravilno in lahko sprejmete nekaj kompromisov. Bolj nadzorovan postopek je smiseln pri edinih kopijah, poslovnih arhivih, redkih formatih, daljših posnetkih ali medijih, ki kažejo znake poškodb.
Najboljši pristop je praktičen: najprej prepoznate medij, nato naredite kratek test, potem preverite sliko, zvok, stabilnost, datoteko in varnostno kopijo. Šele ko je ta veriga potrjena, ima smisel obdelovati celotno zbirko.
Pogoste napake pri tej temi
Najpogostejša napaka je, da se preskoči osnovna diagnostika in se takoj išče filter, pretvornik ali nova nastavitev. Če je izvor napačno predvajan ali nestabilno zajet, kasnejša obdelava navadno popravi samo videz, ne pa bistva napake.
Druga pogosta napaka je mešanje arhivske kopije in ogledne kopije. Arhivska kopija naj bo manj stisnjena, jasno poimenovana in preverjena, ogledna kopija pa naj bo priročna za telefon, televizor ali pošiljanje družini.
Kdaj je bolje poiskati pomoč
Pomoč je smiselna, kadar nimate ustrezne naprave, ko se medij zatika, ko se pojavljajo izgubljene sličice ali zamik zvoka, ko je gradivo plesnivo, lepljivo, pretrgano ali edina kopija, ali kadar potrebujete urejen arhiv z metapodatki in preverljivimi datotekami.
Presnemi.si je namenjen razlagi in odločanju. Če po branju ugotovite, da je tveganje previsoko ali da bi postopek vzel preveč časa, lahko digitalizacijo prepustite tudi ekipi Presnemavanje.si.
Povezava z realnimi storitvami
Portal je namenjen tudi ljudem, ki želijo nekaj narediti sami. Zato so razlage praktične: kje se zatakne, katero opremo potrebujete, zakaj program ni dovolj in kaj pomeni dober rezultat. To pomaga tudi, če se pozneje odločite, da boste del gradiva vseeno oddali v profesionalno presnemavanje.
Kadar naletite na redkejši format, nestabilen signal, mehansko poškodbo ali večji arhiv, je smiselno najprej zbrati osnovne podatke in fotografije medijev. Tako lahko hitreje dobite realen odgovor, ali je postopek izvedljiv doma ali je bolje uporabiti namensko opremo in izkušnje izvajalca.