Formatfilmski trak širine 8 mm
Uveden1965 (Kodak, kot izboljšava Normal 8)
Slikovno polje5,79 × 4,01 mm (~50 % večje od Normal 8)
Hitrost18 ali 24 sl/s (silent ali sound)
Trajanje koluta15 m kaseta = 3-4 min, 60 m kolut ~15 min
Najboljši zajemframe-by-frame skeniranje (telecine), ne projekcija

Super 8 — zakaj filmski trak ni isto kot video kaseta

Super 8 je filmski format, ki ga je leta 1965 predstavil Kodak kot nasledstvo starejšega Normal 8 (Regular 8). Slika ni magnetni zapis, ampak zaporedje fotografij na fotografskem traku, ki je projiciran 18-krat ali 24-krat na sekundo. To pomeni, da Super 8 ne digitaliziramo prek video rekorderja, ampak ga skeniramo.

Trak je širok 8 mm. Perforacija (luknjice ob robu) je manjša kot pri Normal 8, kar je dalo Super 8 občutno večjo površino slike (5,79 × 4,01 mm, kar je približno polovico več od Normal 8). To pomeni boljšo ostrino in barve. Zvok je pri "sound" različici dodan kot tanek magnetni trak ob robu, dodan ~1973.

Kako prepoznati razliko med Super 8 in Normal 8

Po kolutu, brez merilnika, je razlika subtilna:

  • Perforacija — Super 8 ima manjše, pravokotne luknjice. Normal 8 ima večje luknjice, ki zavzemajo več prostora ob robu, zato je slika ožja.
  • Kaseta vs odprt kolut — Super 8 je bil pogosto v plastičnih kasetah (Kodak Super 8 cartridge), kar je močan namig. Normal 8 je tipično na odprtih kolutih.
  • Datum — kolut iz 1950-ih in zgodnjih 1960-ih je pogosto Normal 8. Po 1965 je Super 8 prevladal v družinskih posnetkih.

Skener ali laboratorij format prepozna takoj. Doma je dovolj fotografija dveh kolutov v primerjavi.

Kaj se zgodi s 40-60 let starim filmom

Filmski trak ima drugačne mehanizme staranja kot magnetni VHS:

  • Krhkost — vezivo traku se s časom suši, trak postaja krhek in se na perforaciji rad strga.
  • Vinegar sindrom — pri acetatni osnovi (večina filma do 1980-ih) razgradnja sprošča ocetno kislino, ki ima oster vonj. To je samo-katalitski proces — okuženi kolut "okuži" sosednje.
  • Krčenje — film se z leti skrči, kar moti perforacijo skenerja in projektorja.
  • Bledenje barv — barvni Kodak Ektachrome iz 1970-ih je pogosto izgubil rdečo in se pomaknil v zeleno-modro.
  • Zlepljeni spoji — montažni spoji s starega lepila popustijo. Pri previjanju se trak strga prav na teh mestih.
Ne predvajajte starega filma na projektorju kot prvo testno potezo
Stari projektorji (Bauer T 192, Eumig 800 serija, Bolex SM 8...) so po desetletjih mirovanja običajno ohranjeni, vendar imajo zgrabljen pogon, slabe pasove in pogosto neostre filmske kanale. Star, krhek trak po enem prehodu skozi tak projektor lahko pridobi nove praske, ki ostanejo za vedno. Pred predvajanjem se kolut pregleda ročno, na perforacijo, na sušenje, na vonj.

Kako Super 8 dejansko digitaliziramo

Obstajajo trije pristopi, z zelo različnimi rezultati:

  1. Snemanje s kamero med projekcijo — najslabši pristop. Tipično slika utripa (flicker zaradi razlike med 18 sl/s filma in 25/30 sl/s video kamere), je neostra in trapezno popačena.
  2. Telecine box — manjše naprave (Wolverine, Reflecta, ZAFS) ali pol-profesionalne, ki sličice snamejo v zaporedju. Cenovno dostopno, kakovost je odvisna od modela. Pogosto je hitrost fiksna in se barve niso najlepše.
  3. Frame-by-frame skeniranje (profesionalni telecine) — naprave kot ScanStation, MWA Choice, Reflecta Super 8 Scanner SuperEight skenirajo vsako sličico posebej v polni ločljivosti (2K, 4K). Programska obdelava poskrbi za stabilizacijo med sličicami. Rezultat je daleč najboljši.

Wetgate, čiščenje in restavracija

Pri starejših filmih, ki imajo površinske praske, se uporablja wetgate postopek: trak se vleče skozi tanko plast tekočine z optičnim lomnim indeksom, podobnim filmu. Tekočina napolni mikropraske in praktično zmanjša ali odpravi vidnost prask. Wetgate ni primeren za vsak film, ker tekočina lahko reagira s starim vezivom.

Pred skeniranjem se filmski trak pregleda, mehansko očisti (s posebnimi tkaninami in alkoholom v primernih dozah), spoji popravijo s filmskim lepilom in pripravi za varno vodenje skozi skener.

Izhodni format

Profesionalni skener ustvari zaporedje TIFF/DPX datotek ali ProRes 422 MOV. Ta master se nato pretvori v MP4 (H.264) za ogled. Pri 2K skenu hrani master 1-min posnetka ~5-15 GB.

Razmislek o hitrosti predvajanja: original je bil pogosto 18 sl/s. Pri kasnejšem izvozu v 25 sl/s se uporabi pulldown ali frame doubling. Brez popravka je gibanje pretirano hitro (na video 18 sličic se zdi kot 25 sličic), kar je tipičen vtis "filmski material teče prehitro".

Kdaj v studio za Super 8

Skoraj vedno. Filmski trak je krhek in dovolj redek, da je vsak "test" doma resničen riziko za original. Slovenija ima specializirano Super8.si, ki pokriva Super 8, Normal 8, 16 mm in 9,5 mm.

Kam naprej

Za starejšega bratca poglejte Normal 8 film. Za 16 mm in pol-profesionalni format glejte 16 mm film. Razlaga skeniranja je v Skeniranje Super 8.