Kaj je to
XDCAM ni klasična analogna kaseta. Pogosto gre za datotečno strukturo na profesionalnem optičnem disku ali kartici, zato je cilj pravilno prebrati, ohraniti mapo in prenesti metapodatke.
Zakaj ga vključiti v portal
Ta tema se pogosto pojavi pri starejših poslovnih, produkcijskih ali družinskih arhivih. Če portal pokriva samo najpogostejši VHS, uporabnik ne dobi odgovora, ko najde manj znan nosilec ali napravo.
Digitalizacijski pristop
Najprej je treba potrditi format in pravo predvajalno napravo. Nato se izbere pot zajema, ki čim manj spreminja izvorni signal oziroma podatke. Pri redkejših nosilcih je popis in kontrola kakovosti enako pomembna kot sam zajem.
Tveganja
Največje tveganje je napačna predpostavka, da podobno ohišje pomeni enak format. Pri profesionalnih in podatkovnih nosilcih napačen pogon ali napačen postopek lahko ne prebere ničesar ali pa izgubi pomembne metapodatke.
Razlaga brez žargona
Najlažje je razmišljati tako: format je 'jezik', v katerem je posnetek zapisan, nosilec pa fizična stvar, ki jo držite v roki. Dve kaseti sta si lahko podobni, vendar potrebujeta drugačen predvajalnik ali drugačen način zajema.
Zato je dobro najprej ugotoviti, kaj imate, kaj želite dobiti na koncu in koliko tveganja je sprejemljivega. Pri družinskih ali arhivskih originalih je pogosto pomembnejša previdnost kot hitrost.
Kaj preveriti v praksi
Preden se lotite celotnega arhiva, naredite majhen preizkus in preverite rezultat na začetku, sredini in koncu posnetka oziroma nosilca. Tako hitro odkrijete težave, ki jih kratek pogled na prvo minuto ne pokaže.
- Fotografirajte medij z obeh strani in vse nalepke.
- Ne sklepajte samo po velikosti kasete ali koluta.
- Poiščite oznake formata, trajanja, hitrosti ali standarda.
- Če je medij poškodovan, ga ne preizkušajte na silo.
Tipična odločitev
Običajno se odločate med hitro domačo rešitvijo in bolj nadzorovanim postopkom. Domača rešitev je smiselna, kadar je gradivo manj kritično, oprema deluje pravilno in lahko sprejmete nekaj kompromisov. Bolj nadzorovan postopek je smiseln pri edinih kopijah, poslovnih arhivih, redkih formatih, daljših posnetkih ali medijih, ki kažejo znake poškodb.
Najboljši pristop je praktičen: najprej prepoznate medij, nato naredite kratek test, potem preverite sliko, zvok, stabilnost, datoteko in varnostno kopijo. Šele ko je ta veriga potrjena, ima smisel obdelovati celotno zbirko.
Pogoste napake pri tej temi
Najpogostejša napaka je, da se preskoči osnovna diagnostika in se takoj išče filter, pretvornik ali nova nastavitev. Če je izvor napačno predvajan ali nestabilno zajet, kasnejša obdelava navadno popravi samo videz, ne pa bistva napake.
Druga pogosta napaka je mešanje arhivske kopije in ogledne kopije. Arhivska kopija naj bo manj stisnjena, jasno poimenovana in preverjena, ogledna kopija pa naj bo priročna za telefon, televizor ali pošiljanje družini.
Kdaj je bolje poiskati pomoč
Pomoč je smiselna, kadar nimate ustrezne naprave, ko se medij zatika, ko se pojavljajo izgubljene sličice ali zamik zvoka, ko je gradivo plesnivo, lepljivo, pretrgano ali edina kopija, ali kadar potrebujete urejen arhiv z metapodatki in preverljivimi datotekami.
Presnemi.si je namenjen razlagi in odločanju. Če po branju ugotovite, da je tveganje previsoko ali da bi postopek vzel preveč časa, lahko digitalizacijo prepustite tudi ekipi Presnemavanje.si.
Povezava z realnimi storitvami
Portal je namenjen tudi ljudem, ki želijo nekaj narediti sami. Zato so razlage praktične: kje se zatakne, katero opremo potrebujete, zakaj program ni dovolj in kaj pomeni dober rezultat. To pomaga tudi, če se pozneje odločite, da boste del gradiva vseeno oddali v profesionalno presnemavanje.
Kadar naletite na redkejši format, nestabilen signal, mehansko poškodbo ali večji arhiv, je smiselno najprej zbrati osnovne podatke in fotografije medijev. Tako lahko hitreje dobite realen odgovor, ali je postopek izvedljiv doma ali je bolje uporabiti namensko opremo in izkušnje izvajalca.